Svet ob Muri po II. svetovni vojni do danes
Po drugi svetovni vojni je nova oblast s spremembo družbenega sistema nacionalizirala večino veleposestniške obdelovalne zemlje in gozdov, kakor tudi industrijske objekte.
Mura - danes in jutri
Mura nekoč danes in jutri

Sobota, 27. oktober 2018 ob 00:31

Odpri galerijo

vir slike: wikipedia

Po drugi svetovni vojni je nova oblast s spremembo družbenega sistema nacionalizirala večino veleposestniške obdelovalne zemlje in gozdov, kakor tudi industrijske objekte.
Vodno gospodarstvo je bilo plansko organizirano in v skladu z državnimi planskimi gospodarskimi prioritetami ter povezavi s kmetijstvom, je imelo svoje investicijske cikluse predvsem v fazi pridobivanja in urejevanja kmetijskih zemljišč , osnovne odvodnje in visokovodni zaščiti naselij ob reki Muri.
To obdobje je prineslo tudi največja finančna vlaganja v vodno infrastrukturo in s tem je dobilo posledično vodno gospodarstvo v družbi zelo pomemben status, tako je znašal delež sredstev za vzdrževanje in urejanje vodnega režima v letih 1986-1990 0,4 % bruto družbenega produkta, v predhodnih letih pa je bil še višji.
V prvih povojnih letih so se gradili nasipi na obeh straneh Mure, predvsem na »notranji Muri« in sicer na izkustvenih osnovah, saj nekih detajlnih študij (hidroloških, hidravličnih, geomehanskih) oz projektov ni bilo.
Za operativno delo so bile ustanovljene vodne skupnosti (za melioracije Ščavniške , Apaške doline, itd), katere so operativno vodile postopke in samo izvedbo melioracij ter komasacij kmetijskih zemljišč.

V letu 1948 se je pričelo z gradnjo suhega razbremenilnega kanala Ledava-Mura, kateri je služil za preprečitev poplav M.Sobote. Razbremenilnik, dolg 7,5 km in pretočne sposobnosti Q=108 m3/s je bil predan svojemu namenu dne 14.10.1958.
V letih od 1945-1965 so bili regulirani: Kobiljski potok od meje z R. Madžarsko pa do izliva v Ledavo, Ščavnica okrog Ljutomera, Plitvica ter v naslednjih letih Lipnica, Boračevski potok in še mnogi drugi manjši potoki, v skupni dolžini cca 175 km.
Leta 1966 se je začelo z regulacijo Kučnice (skupno povodje z R. Avstrijo znaša 43,2 km2, od tega v R. Sloveniji 13,5 km2) na meji z R. Avstrijo in izvedbo ekspropriacije ter zamenjavo zemljišč ter z novo določitvijo mejne črte.

				Slika 7: Sprememba dna v rečnem profilu P08 (km 101,475)			Slika 7: Sprememba dna v rečnem profilu P08 (km 101,475)

Od leta 1965 se je, glede na poplave urbanih naselij v letih 1962-1965, pristopilo tudi k sistematični regulaciji Ledave in Kobiijskega potoka (povodje površine 691 km2).
Z deli na Ledavi na zgornjem odseku se je zakljUčilo leta 1985 z regulacijo med Renkovci in Rakičanom, dočim je ureditev korita na mejnem odseku z Madžarsko bila zaključena v sredini 1997 leta. Danes je Ledava regulirana in omogoča minimalno prevodnost Q20 ali več letno vodo. izgrajeno je bilo korito trapezne oblike v nasipu dolžine 68 km.
V vseh teh letih po II. svetovni vojni, pa so se izvajala vzdrževalna gradbena dela na koritu reke Mure na mejnem odseku z R. Avstrijo (dolžina odseka 33,4 km), vendar se ta niso izvajala s takšno intenziteto na »notranji Muri« (30,20 km), ki se v celoti nahaja na slovenskem ozemlju oz. na odseku (dolžina 31 km) z R. Hrvaško. Skupna dolžina korita Mure znaša na slovenskem ozemlju znaša cca 95 km.
Od 12-19.07.1972 je Mura poplavila dele G. Radgone (višina gladine h=480cm), ter pritoki Ščavnice Ljutomer, Kučnica Petanjce, Ledava Skakovce. Nasipi ob Muri so zaradi kratkotrajnega omočenja kljubovali vodni ujmi.
Vsa vodnogospodarska dela, ki so se izvajala dotedaj, so ob nastopu poplav pokazala, da je potrebno poleg regulacij izgraditi tudi akumulacije (AK) in suhe zadrževalnike na levem in desnem bregu Mure.

Na levem bregu so tako izgrajeni:

⇒ AK Ledavsko jezero (pričetek gradnje 1974 in zaključek 1979), ki se razprostira na površini 146 ha in z zmožnostjo zadrževanja 5,6 milijona m3 vode, zadržuje vodo na goričkem. Funkcija akumulacije je sploščitev in zadrževanje vodnega vala in naknadna počasna evakuacija meteorne vode po Ledavi,
⇒ AK Hodoš na Dolenjskem potoku na Goričkem s površino 21 ha in zadrževanjem 0,43 milijona m3
⇒ AK Bukovnica na potoku Bukovnici s površino 11 ha in zadrževanjem 0,152 milijona m3
⇒ suhi zadrževalnik Radmožanci, (pričetek gradnje 1980 in zaključek 1983), ki zadržuje vodo Ledave pred mestom Lendava s površino 580 ha in zadrževanjem 6,3 milijona m3

Na desnem bregu pa:

⇒ AK blaguš na Blaguškem potoku s površino 14 ha in zadrževanjem 0,390 milijona m3
⇒ AK Negova na Kunovskem potoku s površino 7,2 ha in zadrževanjem 0,24 milijona m3
⇒ AK Gajševci na Ščavnici, zgrajenim leta 1975 s površino 73 ha in zadrževanjem 2,6 milijona m3
⇒ suhi zadrževalnik Bolehnečici (pričetek ~radnje 1982 in zaključek 1985) na Sčavnici s površino 160 ha in zadrževanjem 4,03 milijona m.

Skupna površina vseh akumulacij in suhih zadrževalnikov na slovenskem delu povodja Mure znaša 1.012,20 ha in s sposobnostjo zadrževanja (akumuliranja) 19,742 milijona m3 meteorne vode.
Za dosego dobrega stanja voda, pa je potrebno poleg kvantitete zagotoviti tudi kvalitetne spremembe pri urejevanju voda. V letih 1970-1990 je bila Mura znana kot ena od najbolj onesnaženih rek v Evropi. Vzrok je bila predvsem industrija v Avstriji s svojimi odplakami, ki so neočiščene odtekale v Muro.
Stanje kvalitete vode Mure se je drastično izboljšalo po izgradnji čistilnih naprav v R. Avstriji, ta proces pa je v Sloveniji šele v začetni fazi. Glede na obdobje okrog 70. let, ko je spadala Mura v 4 kakovostni razred, se ta nahaja že nekaj zadnjih let ob vstopu v R. Slovenijo v 2 kvalitetnem razredu in se zaradi izpusta še nezadostno očiščenih odplak na mejnem odseku poslabša v 2-3 kvalitetni razred.
Kljub temu so se pokazali v zadnjem obdobju bistveni kvalitetni premiki v smislu zmanjšanja onesnaženja, saj se je posodobil tehnološki proces predvsem v papirni industriji, določeni industrijski prehrambeni obrati so pa izgradili svoje lastne čistilne naprave.
Prav tako se kažejo bistveni premiki v smislu čiščenja odplak tudi na »notranji« in mejni Muri s Hrvaško. Z izgradnjo čistilne naprave farme Nemščak in izdelavo projektov za čiščenje odplak v Občini Beltinci, se bo stanje vode v Muri zelo izboljšalo, kljub temu, da je pritok Mure, potok Ščavnica, še vedno v 4 kvalitetnem razredu.
Skoraj vsi evidentirani onesnaževalci, katerih odplake direktno ali posredno odtekajo v Muro, so v zvezi s »progresivno taksacijo«, izdelali sanacijske programe in projekte ter pristopili oz. že izgradili čistilne naprave (farma Podgrad, Sladki vrh, Šentilj, Radenci, Murska Sobota, Lendava).
Povodje Mure pa bo v prihodnosti še posebej zaznamovala izgradnja avtocestnega križa proti R. Madžarski. Pri načrtovanju AC programa so bili ugotovljeni zemeljski viški nekvalitetnega in za cestno gradnjo neprimernega koherentnega zemeljskega materiala. V dogovoru z ministrstvom za promet, je
bila izdelana projektna dokumentacija, ki obravnava izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri (v prvi fazi) na dveh odsekih skupne dolžine 28 km. Projektirani visokovodni nasipi bi bili bolj naravne oblike (ne več trapez) in vizualno, ter ekološko veliko bolj sprejemljivi, ker bi bili pogozdeni in jih več ne bi bilo potrebno vzdrževati na klasičen način.

S tako izvedenimi visokovodnimi nasipi širine cca 25-30m, pa bi končno lahko pristopili k dejanski razglasitvi Regijskega parka Mura, kateri bi lahko povezoval območje avstrijske Štajerske (Natura 2000) preko slovenskega dela območja Mure na hrvaškem, vse do Drave in posredno tudi Donave.
Na vodnem območju Mure se v zadnjem obdobju izvajajo vzdrževalna dela, pri katerih pride do izboljšanja ekološke zmogljivosti in sicer na tistih vodotokih (zg. tok Ledave na Goričkem, Lipnica, Puconski potok, Kučnica), kjer obstaja ta možnost, npr večje korito, tako, da je možno ob koritu zasaditi drevje. S takšno obliko formiranja korita bi bilo možno s časom opustiti vsakoletne košnje trave.
Z razpadom SFR Jugoslavije in nastankom R. Slovenije ter spremembo političnega sistema, je postavila država nove prioritete. Te so šle predvsem v prestrukturiranje in začetek privatizacije industrije oz celotnega družbenega (državnega) sektorja, iskanja novih izvoznih trgov za industrijo, kar je življenjskega pomena za eksistenco nove države ter reševanja socialnih razmer prebivalstva. Nastale gospodarske razmere niso obšle tudi vodnega gospodarstva in same organiziranosti te dejavnosti.
Z osamosvojitvijo je Slovenija je prevzela oz. ratificirala (6 .03.1993) tudi stari sporazum med SFRJ in R. Avstrijo o reševanju vodnogospodarskih vprašanjih na reki Muri iz leta 1956, na osnovi katerega poteka sedanje planiranje oz. vzdrževanje vodnega režima na reki Muri.
Življenje ob rekah in spremembe, ki nastanejo v povodju, je možno registrirati v desetletjih oz. so opazne v daljšem časovnem obdobju, razen če ne pride do nekih havarij, ki trenutno spremenijo kvaliteto in kvantiteto življenjskih pogojev v povodju.
V zadnjih cca 15-20 letih so na samem koritu Mure ugotovljene spremembe, ki se kažejo v poglabljanju nivelete korita in s tem posledično rušenju obrežnih zavarovanj, zniževanju podtalnice v pasu ob in v celotnem povodju Mure. rezultat upadanja nivoja talne vode so spremembe na vegetaciji (sušenje obmurskih logov) ter zmanjšanje zalog pitne vode.

				Slika 8: Območja posameznih poglobitev nivelete korita.			Slika 8: Območja posameznih poglobitev nivelete korita. 				Slika 9: Vzroki poglabljanja dna			Slika 9: Vzroki poglabljanja dna

V skladu z zgoraj ugotovljenimi dejstvi, je v delovnem krogu meddržavne »Murske komisije« prišlo do dogovora, da je potrebno z Muro nekaj narediti.
Glede na ugotovljeno stanje, je v zadnjem desetletju bilo podanih več tehničnih rešitev za sanacijo takšnega stanja. ena od možnih variant je predstavljala izvedbo prečnih kamnitih pregrad (na cca 1-1 ,5 km) in stabilizacijo nivelete korita, kar bi predhodno pomenilo modeino preiskavo in kasnejšo preverbo
izvedbe v naravi v modelu 1: 1.
Po celoviti finančno tehnični analizi potrebnih ukrepov na koritu reke Mure, katerih učinek bi pa bil opazen tudi v zaledju, pa je prevladalo mnenje, da je v smislu izboljšanja stanja ekološke zmogljivosti ob reki pristopiti k rešitvam, ki bodo poleg vodnogospodarskih aspektov dale odgovor tudi na dobro ekološko stanje voda.
Glede na evropske smernice in direktive so strokovnjaki v okviru »Murske komisije« pripravili projektno nalogo za izdelavo študije, idejnega načrta oz. »načrta upravljanja povodja« za mejni odsek Mure v dolžini cca 34,5 km od Šentilja pa do Petanjcev.

UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 2. Mar 2019 at 15:20

420 ogledov

Javna izjava ob podajanju javnega sporočila 100 kvazi znanstvenikov
V preteklem letu smo organizirali strokovni posvet v Murski Soboti z namenom koriščenja vodotoka Mure za omogočanje namakanja in tudi oskrbo s pitno vodo. Na naši spletni strani »rekamura.si » so predstavljena vsa izvedena predavanja, tudi podatek, da je Mura krajša po slovenski dolžini za 7 km zaradi melioracijskih del. Istočasno razpolagamo tudi z informacijo, da je na avstrijski strani na vodotoku Mure zgrajenih 35 objektov ( HE ). Na spletni strani je tudi predavanje o podnebnih spremembah katere prihajajo v Prekmursko regijo. In sedaj »Kvazi« znanstveniki vztrajajo na ohranjanju biotopa Mure v takšnem stanju, kakršen je danes. Torej vztrajajo na spremembi reke Mura v hudournik Mura z vsemi posledicami, kakršne prinašajo takšne spremembe. Znanstveniki so spregledali, da niso nič naredili ob gradnji elektrarniških objektih na svojem delu Mure, želijo pa preprečevati tovrstno gradnjo v Sloveniji. Državam, katere no bodo proizvedle dovolj energije iz OVE se bliža plačevanje »zelene takse«, katera bo obremenjevala državni proračun. Avstrijci proizvedejo dovolj OVE energije in čakajo na napake južne sosede, da jim bo naložena takšna kazen !! Papirni tiger v obliki 100 znanstvenikov grozi brez utemeljenih strokovnih podlag in je takšen zapis videti samo, kot bevskanje brez kakršnekoli podlage.   Božo Dukić ZENS   PS Še enkrat predlagamo ogled spletne strani »rekamura.si«  

Thu, 10. Jan 2019 at 14:55

465 ogledov

Kmečki glas: Mura - vez pomurske prihodnosti
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green (AAG), mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave, sta v Murski Soboti pripravila strokovni posvet o možnostih izrabe vode iz reke Mure za namakanje na eni in vodo - oskrbo na drugi strani. Okoljevarstveni aktivisti, ki ne prihajajo samo iz domače pokrajine in so združeni v Zvezo društev Moja Mura, so strokovno srečanje razumeli kot še en korak za poskus izkoriščanja vodotoka Mure v energetske namene, čeprav predavatelji tega niti z eno samo besedo niso omenili niti v referatih niti v razpravah. Kulturam na poljedelskih površinah v prekmurski ravnici, tudi v neposredni bližini reke Mure, iz leta v leto vse bolj očitno primanjkuje vode zaradi vročinskih valov in pomanjkanja padavin. Reka pa se je zaradi številnih melioracijskih posegov spremenila v hudourniško, zaradi česar se nezadržno znižuje njena gladina kot tudi podtalnica sama. To sta na posvetu ponovila mag. Katja Damij in Božo Dukić, predstavnica ZENS in tajnik. DEJSTVA V oceni podnebnih sprememb v Sloveniji do konca tega stoletja je Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje zbranim predstavil optimistični, zmerno optimistični in pesimistični scenarij. Do konca stoletja naj bi se temperatura pri nas dvignila od 1 do 6 °C, kar zadeva padavin, pa naj bi se na letni ravni povečale od 20 pa vse do 60 %, vendar bodo neenakomerno razporejene (največ jih bo jeseni in pozimi), enako bo z njihovo intenzivnostjo. Najbolj na udaru naj bi bila vzhodna Slovenija. V geomorfoloških spremembah toka reke Mure kot posledice človeških posegov (prvi so se začeli že v času Avstro-Ogrske, torej v drugi polovici 19. stoletja) paje Aljaž Lesjak (Geofoto Slovenska Bistrica) povedal, da je bil nekoč zelo razvejan vodotok Mure širok tudi do 1,2 kilometra, z regulacijami v eno strugo pa je danes vsega od 60 do 80 metrov. Zaradi tega se je na slovenskih tleh skrajšala tudi skupna dolžina Mure s 70 na 61 kilometrov! Ker je po zadnjih posegih struga reke Mure dobila podobo ravnega kanala, se zaradi globinske erozije vse bolj poglablja oziroma niža nivo gladine vode. Od leta 1974 do danes naj bi se rečno dno poglobilo za kar 60 cm.Da nov, enotni sistem oskrbe s pitno vodo prinaša lažje obvladovanje tveganj,varnejšo oskrbo in manjše omejitve v prostoru, zaledje vodovarstvenih območij(VVO) pa bo lažje nadzorovano, pa je povedal Timotej Pepelnik (Geološki zavodLjubljana) v prispevku o gradnji t. i. pomurskega vodovoda, ki zajema vseh27 pomurskih občin in vključuje 52 vodnih virov. DVIG PODTALNICE IN ZAPOLNITEV MURINIH MEANDROVDanijel Magajna iz Solkana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike, na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke, pravi, da odkar je Mura v Avstriji z jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn), se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka prej nosila k nam. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja.Pri vsakem povečanju pretokov se iz dna in bregov trgajo vedno drobnejši deli prodnih nanosov. Tudi nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne kapilare) vse bolj strmi. Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je manj vode, zato je nujen dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre, česar brez sonaravno grajenih jezov ne bo. NAMAKANJE IZ NAMENSKEGA KANALA Eno od zelo realnih rešitev, da pomurska polja ne bodo več žejna, je podal Uroš Jarc (HSE Invest Maribor). Predstavil je zanimivo 53,77 kilometra dolgo namakalno strugo Mura–Mokoš– Dobel–Črnec–Ledava–Krka–Mura. V večini gre za že obstoječe struge, ki jih bo treba samo povezati in poglobiti. Voda iz namakalne struge s pretokom 7 m3 na sekundo bi omogočila kar 7000 hektarjev namakalnih površin. Namakalni kanal naj bi z vodo iz Mure»polnili« pri Petanjcih, končal pa naj bi se na mestu, kjer se Krka v lendavskemkotu izliva v Muro. Dno korita namakalne struge bi bilo široko 2 metra in prav toliko globoko. A brez povečanja pretočnosti profilov ne bo šlo. Za povezavo obstoječih vodotokov in izdelavo 4,3 km dolgega napajalnega kanala Petanjci–Gradišče, kjer naj bi bilo tudi prvo odvzemno mesto za namakanje, bi bilo treba na novo izkopati 27 km kanalov.Namakalni kanal naj bi bil razdeljen v sedem različno dolgih odsekov: najkrajšimed krajema Gradišče in Murski Črnci naj bi meril vsega 1,19 km, najdaljši Črnec pa kar 19,38 km. KMETIJSTVA BREZ NAMAKANJA NE BO! Miran Torič s KGZ Murska Sobota je med možnostmi, od kod vzeti vodo za namakanje v kmetijstvu, prišel do zaključka, da je najprimernejša voda iz Mure, katere je tudi v zadostnih količinah. Zaradi nizke podtalnice in neprimernih voda iz pomurskih akumulacijskih jezer (Hodoš, Ledavsko, Bukovniško, Negovsko, Blaguško in Gajševsko jezero), ki so zamuljena, s premajhnim volumnom in preveč oddaljena od kmetijskih zemljišč, je voda iz Mure, ki ima snežni rečni režim, edina sprejemljiva. A z namakanjem je mogoče doseči dobre rezultate samo ob upoštevanju in izvajanju vse razpoložljive agrotehnike. Z nepravilno izbiro termina in načina na makanja namreč na poljedelskih kulturah lahko naredimo tudi škodo. Ovira za te sisteme so tudi večletni postopki za ureditev potrebne dokumentacije. Branko Virag iz Panvite pozdravlja idejo o vodi, ki bi iz reke Mure prek namakalnih kanalov prispela med suha prekmurska polja. Poudaril je še, da so v Panviti za urejanje dokumentacije za lastna namakalna sistema na 830 hektarjih porabili osem let. A namakanja brez vodnega vira ni in edina, ki to lahko to v velikem obsegu omogoči, je reka Mura. Branko Virag: »Če bomo v naslednjih 50 letih na pomurskih poljih še želeli pridelovati hrano, bomo morali zaradi dviga temperatur in pomanjkanja padavin v času glavne vegetacije namakati. V nasprotnem bomo vse bolj odvisni od hrane iz tujine. Te pa si ne želimo, saj ne vemo, pod kakšnimi pogoji je pridelana.« POMISLEKI ALI ŠE KAJ VEČ? V razpravi so bili s strani članov Moja Mura izraženi številni pomisleki na račun(ne)dotakljivosti reke Mure. Na vprašanje Sonje Kolbl s Cvena, ki se med drugim ukvarja tudi s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo, ali je mogoče namakalni sistem zgraditi brez hidroelektrarn, je bilo nedvoumno rečeno, da vsekakor. Torej hidroelektrarne niso pogoj za izgradnjo namakalne struge. Milan Rus s Krapja je imel v zvezi s smiselnostjo namakanja v segmentu siromašenja (spiranja) tanke rodovitne plasti in s tem prodiranja pesticidov in drugih zdravju škodljivih elementov v podtalnico veliko pomislekov. Prepričan namreč je, da bo svet ob Muri dolgoročno na preizkušnji pri zagotavljanju zdrave pitne vode.Zvonko Križanič iz Hrastja – Mote pa je prepričan, da bi z zgrajenimi pragoviali z velikimi skalami v rečni strugi upočasnili tok Mure ter sprožili razlivanjevode po njenih suhih rokavih. S spreminjanjem Mure kot kanala v razvejano reko bi odločilno prispevali k dvigu podtalnice, preprečili pa bi tudi njeno poglabljanje oziroma odnašanje proda na Hrvaško.Božo Dukić je dodal, da sta energetska in prehranska neodvisnost med sabo povezani ter da slovenska javnost ne more razumeti, da imajo kmetje ob vodnati Muri sušo.

Sun, 9. Dec 2018 at 20:42

859 ogledov

Mnenje prof. dr. Peter Novaka o reki Muri. Tujci se vpletajo v naše energetske že od jedrske elektrarne naprej!
Spoštovani, Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje.  Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov. Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA. Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim podnebnim in drugim naravnim spremembam (management and improvement of natural resources). Da se tujci vpletajo v naše energetske zadeve je jasno že od jedrske elektrarne naprej. Ko je pokojni koroški glavar Haider zahteval ustavitev naše JE na sestanku v Železni Kapli, sem mu rekel le en stavek: ko boste dosegli zaprtje JE v Švici, ki neposredno ogrožajo prebivalstvo Vorarlberga, bomo mi v naslednji uri ustavili tudi našo. Zadeva je šla tedaj takoj z dnevnega reda. Podobno je sedaj. Ko pridejo kolegi ekologi iz Avstrije ohranjat našo naravo, jih je potrebno opozoriti na enakovrednost kakovosti narave. Ko bodo oni porušili svojih nekaj deset HE na Muri, tudi mi ne bomo gradili nobene. Do tedaj, pa naj ostanejo doma in pustijo, da mi urejamo stvari doma v skladu z našimi potrebami in koristmi vsega prebivalstva. Predolgo se ukvarjam z gospodarjenjem in varovanjem okolja, da ne bi znal ločiti plev od semena. Mislim, da tudi g. Plut nima prav, ko v današnjem Delu piše o okolju in nudi svoje poglede glede na MURO, Šoštanj, vetrnice, itd. V Sloveniji potrebujemo resno razpravo o prehodu v nov eksergetski sistem na osnovi OVE. Ko bomo dali vse karte na mizo in bo vsak lahko pokazal, kaj je dolgoročno za Slovenijo najboljša rešitev (če izvzamem odhod Slovencev iz tega ozemlja, da bi ga ohranili neokrnjenega - ne vem za koga) in, ko bomo imeli na mizi tudi letne stroške za tak prehod, potem bo odločitev lahka. Po mojih izračunih potrebujemo za nadomestitev eksergije (koristne energije), ki jo potrebujemo samo za gretje in hlajenje stavb, cca 400 mio€/leto skozi 30 let, da dosežemo 85% zmanjšanje izpustov. Ker so letne subvencije fosilnim gorivom trenutno v Sloveniji okoli 132 mio€ in, ker ima podnebni sklad tudi okoli 100 mio pričakovanega prihodka, nam torej manjka samo še 170 mio €/leto za reševanje široke rabe (in pri tem nisem štel stroškov za obnovo stavb, nakup TČ, novih kotlov na biomaso, ne prometa , ne industrije. Toliko, da ne bi govorili na pamet. Prehod na OVE pomeni celovito preobrazbo družbe in družbenih odnosov. O tem govore številni znanstveniki po svetu že nekaj let. In še nekaj. Predsednik Pahor je v Katovicah obljubil, da bo Slovenija zmanjšala emisije do 2050 za 85%, kar je prav, zanima me le, ali bo in kdaj predlagal tudi potrebne ukrepe in prevzel odgovornost za realizacijo – morda na način, kot pri TEŠ 6?. Lep pozdrav vsem, Prof. Dr. Peter Novak Dolgoletni član Sveta za varstvo okolja RS, bivši podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski okoljski agenciji

Sat, 8. Dec 2018 at 11:32

884 ogledov

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Poplava na Muri, l. 2005 Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Poudarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vodni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo visoki, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidrolog zna izračunati kakšna energija se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Poplava na Muri, l. 2005 Prav rušenje nasipov utegne poplaviti naselja ob nasipih, predvsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepoved izgradnje hidorelektrarn na Muri škodljiva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranili biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in preprečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotovo je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje, kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo preprečujejo. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo katastrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadomesti? vir je komentar v članku: 

Sat, 8. Dec 2018 at 10:29

1002 ogledov

Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni. Ob teh razmerah bo prišlo do poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku, reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge. Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokovnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga, ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnost, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. Poplava na reki Muri l .2005 To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zato se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajeza porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nekaterih mestih presegajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvljate, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tisoč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob poplavah pa si lahko predstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale. Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani biotop znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni.  Protestniki na posvetu v Murski Soboti, dne 04.12. 2018 vir je komentar v objavi:

Fri, 7. Dec 2018 at 11:31

812 ogledov

Reka Mura: Dvig podtalnice in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO! Brez sonaravno grajenih jezov tudi ne bo šlo!
Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri. Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke. Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi. V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Kako rešiti problem? Niti najmanj je to pametno narediti z že dolgo načrtovanimi večjimi jezovi za nenasitno ekonomsko donosno vodno izrabo. Ampak brez povsem skrbno načrtovanih nizkih mnogo številčnejših SONARAVNO grajenih jezov seveda tudi ne bo šlo. Dvig podtalnice na sosednjih zemljiščih in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO ! Tudi brez skrbno pripravljene energetske izrabe vodne energije, takrat, ko je vode dovolj, ne bo šlo. Resno vam pravim: To kar načrtujete je zelo resen pristop ! Želim vam veliko uspehov in pomoči resnično dobrih slovenskih strokovnjakov iz vseh področij. Izmed njih napravite dobro selekcijo in pridobite čimveč domačih razumnih ljudi, ki ne bodo strokovnjaki samo po izobrazbi, ampak tudi po praksi in po prisrčnosti odnosov do preprostih domačih ljudi ter do avtohtonih rastlin in živali! A potreben je strpen dogovor med domačimi vodarji, domačimi kmeti, domačimi razumnimi varuhi narave in domačimi načrtovalci, graditelji in upravljalci bodočih malih elektrarn ! Potrebno je, da se vsi našteti domačini združijo v NARAVOVARSTVENO, EKOLOŠKO-KMETIJSKO IN ENERGIJSKO SAMO-OSKRBNO ZADRUGO ali nekaj še boljšega temu podobnega! Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.
Teme
Mura nekoč danes jutri Reka Mura Mura

Zadnji komentarji

APMMB2

2018-12-08 08:33:33


Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije regiuliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku , reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokvnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga., ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnos, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zaot se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajezba porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nakaterih mestih presgajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvlajte, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tioč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob polavah pa si lahkop redstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale.Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani bitob znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Svet ob Muri po II. svetovni vojni do danes