Poplava na reki Muri avgusta 2005 - 4.2 AKTIVNI DEL (rdeče območje)
Aktivni del v obravnavani poplavi se začne v Brucku in se konča v Gornji Radgoni. Dolžina odseka je ca. 135 km. To predstavlja ca. 5.000 km2 površine, kar je približno 36 % prispevne površine porečja celotne Mure.
Mura - danes in jutri
Poplava na Muri 2005

Ponedeljek, 29. oktober 2018 ob 12:15

Odpri galerijo

Fotografija 5: Sulm pri Lipnici (Leibnitz)

Aktivni del v obravnavani poplavi se začne v Brucku in se konča v Gornji Radgoni. Dolžina odseka je ca. 135 km. To predstavlja ca. 5.000 km2 površine, kar je približno 36 % prispevne površine porečja celotne Mure.

Na tem odseku je bilo obdelanih sedem vodomernih postaj: Bruck vzhod (3), Graz/Gradec (4), Mellach (5), Leibnitz/Lipnica (6), Spielfeld/Šentilj (7), Mureck/Cmurek (8) in Gornja Radgona (9).

Iz izpisa podatkov vodomernih postaj (v.p., poglavje 5), podatkov iz padavinskih merilnih postaj ter podatkov o pritokih Mure ugotovimo, da zaradi različnih intenzitet padavin, količin pritokov ter dviga same Mure, lahko razdelimo ta del na tri odseke:

I. Aktivni odsek (Bruck - Gradec)

II. Ativni odsek (Gradec - Šentilj)

III. Aktivni odsek (Šentilj - Gornja Radgona)


4.2.1 Aktivni odsek (I.) avstrijska Mura
V tem odseku je zajete 58 km Mure, ki sega od Brucka do Gradca (Graz), glavnega mesta avstrijske Štajerske. To predstavlja ca. 1.500 km2 površine, kar je nekje 30 % celote aktivnega dela in 11 % prispevne površine porečja celotne Mure. Ta odsek so zajele precej močne padavine, količine vode so se gibale povprečju med 100 mm in 125 mm (Breitenau 122,1 mm). Posledica takega vremenskega dogodka je bila, da so pritoki (Übelbach) močno narasli.

Bruck - Gradec

				Fotografija 1: Mura v Brucku / 22.8.2005, ob 8h			Fotografija 1: Mura v Brucku / 22.8.2005, ob 8h

Zaradi narasle Mure so bili gasilci na tem odseku večinoma v stanju pripravljenosti. Mura je tukaj precej močno regulirana, tako da ob takšnih manjših poplavah ni večjih težav. Ocenjena varnost med Bruckom in Gradcem je v večini med HQ 50 in HQ 100.

Obstaja območje v južnem predelu Brucka, kjer je poplavna nevarnost večja, zato je tam osemnajst članska ekipa gasilcev ob maksimalnem vodostaju 21. 8. 2005 ob 23.30 uri že začela pripravljati vreče in pesek. Vendar se je zaradi upadanja gladine vode v reki do jutra zadeva umirila.

				Fotografija 2: Mura pred Gradcem / 22.8.2005, dopoldan			Fotografija 2: Mura pred Gradcem / 22.8.2005, dopoldan

Kljub temu je bilo kar nekaj poplavljenih kleti in vrtov.

Na poti do Gradca je bilo večina pritokov precej polnih (Breitenaurbach, Übelbach, itd), ki so dosegli ca. HQ 5, zato se je Mura dvignila na HQ 2 – HQ 3. V tem odseku Mura ni povzročila omembe vredne škode na infrastrukturi.

4.2.2 Aktivni odsek (II.) avstrijska Mura

V tem odseku je zajete 49 km Mure, od Gradca do Spielfelda (Šentilja) na slovenski - avstrijski meji. To predstavlja ca. 2.500 km2 površine, kar je nekje 50 % celote aktivnega dela in 18 % prispevne površine porečja celotne Mure.

Ta odsek so zajele najmočnejše padavine, vodne količine so se gibale v ekstremnem področju do 191 mm (Schirchleralm 190,5 mm). Posledica takega vremenskega dogodka je bila, da so pritoki Kainach, Sulm in graški potoki zelo močno narasli.

V tem odseku je imel poplavni val svoje žarišče nastanka. Najbolj kritično je bilo na dveh območjih, kjer so pritoki presegli desetletno poplavno vodo:


► Graška kotlina (HQ 100)

► Sulm (nad HQ 10)

► Graška kotlina
Dne, 21.8.2005, je zaradi močnega dežja v Gradcu, kjer je padlo 132,1 mm padavin, prišlo do močnih poplav na območju mesta. Poplave ni povzročila Mura, saj je mesto Gradec varno pred HQ 200, Mura je imela le HQ 3, ampak graški potoki (Gabriachbach, Schőckelbach in Andritzbach), ki jih je napolnila obilna deževnica. Ti potoki so se začeli razlivati iz svojih strug po mestnih ulicah, predvsem v južnem delu. Poplavljene so bile kleti, ceste, vrtovi, mostovi, stanovanja, gospodarska poslopja, itd. Graški potoki so dosegli HQ 100. Vsa gasilska društva (70) na območju Gradca so bila z razpoložljivimi silami in tehniko v akciji. V akciji je sodelovalo ca. 1500 gasilcev, porabljenih je bilo okrog 10.000 vreč peska. Zaradi takšnih razmer so ustanovili krizni štab in razglasili Katastrophen-Alarm (naravno nesrečo). Razmere so se začele umirjati šele v dopoldanskih urah naslednjega dne.

Graz (Gradec)

				Fotografija 3: Graški potoki poplavljajo

Fotografija 3: Graški potoki poplavljajo

To dogajanje je v Muri povzročilo dvig vodostaja, tako da je na vodomerni postaji pri Mellachu presegla HQ 5. Tam se je tudi rahlo začela razlivati iz struge, vendar ni povzročila večje škode.

				Fotografija 4: Mura pri Mellachu

Fotografija 4: Mura pri Mellachu

► Sulm

Zaradi močnih padavin iz sobote (20.8.2005) na nedeljo (21.8.2005), je močno narasla reka Sulm predvsem v zgornjem toku. Najbolj so narasli njeni pritoki v zahodnem (Schwarze Sulm, Weisse Sulm) in južnem (Saggau) območju. Že v dopoldanskih urah je večina pritokov reke Sulm prestopile bregove in kasneje tudi sam Sulm. Voda je zalivala kleti, vrtove, ceste, gospodarska poslopja, stanovanjske zgradbe. V popoldanski urah so gasilci morali reševati mostove Rettnerbrűcke in druge, kjer so se nabrale velike količine naplavljenega lesa in obstajala je nevarnost, da voda poruši mostove. V zgornjem delu je reka Sulm dosegla HQ 100. Do Lipnice se je zaradi manjšega dotoka vode iz njenega največjega pritoka (Lassnitz) poplavna voda spustila na HQ 10. Vsa gasilska društva (24) na območju Sulma so bila z razpoložljivimi silami in tehniko v akciji. V akciji je sodelovalo ca. 620 gasilcev, porabljenih je bilo precej vreč peska.

Razmere so se začele umirjati šele naslednji dan v poznih popoldanskih urah.

				Fotografija 5: Sulm pri Lipnici (Leibnitz)

Fotografija 5: Sulm pri Lipnici (Leibnitz)

Od Gradca do Šentilja

Močno vodnata reka Sulm je povzročila precejšen dvig vodostaj v Muri, tako da je na vodomerni postaji pri Šentilju dosegla vrednost med HQ 7 in HQ 10.

				Fotografija 6: Mura pri Šentilju (Spielfeld)

Fotografija 6: Mura pri Šentilju (Spielfeld)

4.2.3 Aktivni odsek (III.) avstrijsko-slovenska Mura

V tem odseku je zajete ca. 30 km Mure, od Šentilja do Gornje Radgone in predstavlja večino slovensko - avstrijske meje na Muri. Ta odsek obsega ca. 700 km2 površine, kar je nekje 14 % celote aktivnega dela in 5 % prispevne površine porečja celotne Mure.

Tudi ta odsek so zajele precej močne padavine, katerih količine so se gibale povprečju med 80 mm in 120 mm (Waltra 102,8 mm), zaradi tega so pritoki iz avstrijske strani mejne Mure (Gnasbach,) močno narasli.

Ker ta odsek predstavlja mejno slovensko avstrijsko Muro, ga lahko po nacionalnem ključu razdelimo v dva dela:


► Avstrijski del (levi breg Mure)

► Slovenski del (desni breg Mure)

► Avstrijski del

Zaradi narasle Mure in naraslih pritokov (Schwarzaubach, Drauchenbach, Kučnica, itd) so bili gasilci v tem odseku v stanju pripravljenosti. Vendar je bilo kar nekaj posredovanj pri Weitersfeldu, Murecku in Radkersburgu. Mura se je tukaj precej poglobila in se je s tem delno zmanjšala nevarnost pred poplavami.

Grenz-Mur (Mejna Mura)

				Fotografija 7: Mura na začetku meje AUT-SLO / 22.8.2005

Fotografija 7: Mura na začetku meje AUT-SLO / 22.8.2005

Kljub temu se je razlila na območju med Oberschwarzo in Weitersfeldom, zalila mejni prehod, nekaj gospodarskih poslopij, itd. Poplavljeno je bilo območje pred Mureckom, kjer je vodo zadržal visoko vodni nasip in območje med Halbenreinom in Radkersburgom, kjer je vodo prav tako zadržal visoko vodni nasip in je Mura zalila samo gozdne in kmetijske površine, saj je regulirana tako, da ob takšnih manjših poplavah ni težav. V tem delu se je poplavna voda Mure zaradi polnih pritokov dvignila na HQ 15 - HQ

20. Ocenjena varnost v tem delu je med HQ 30 in HQ 100.

				Fotografija 8: Mura pri Murecku / 22.8.2005

Fotografija 8: Mura pri Murecku / 22.8.2005


► Slovenski del (desni breg Mure)

V tem delu so pritoki na slovenskem strani precej majhni (MQ < 1m3/s), tako da je njihov vpliv minimalen. Zaradi nekoliko manjših količin padavin je ta odsek določen za manj aktivnega. V tem odseku sta bili obdelani dve vodomerni postaji: Mureck (8), G. Radgona (9). Mura je na koncu tega odseka pri Gornji Radgoni dosegla poplavno vodo med HQ 15 in HQ 20. Odsek Mure, ki ga je poplavni val zajel najprej, je v občinah Šentilj in Gornja Radgona.

Občina Šentilj

Šentiljska občina je prva ob Muri pri nas in leži na njenem desnem bregu. Pokriva ca. 11,4 km rečnega toka. V tem delu se Mura dotika Slovenskih goric tako, da je iz šentiljske strani večinoma omejena s strmim pobočjem in zaradi tega ni velike poplavne ogroženosti, razen na območju Ceršaka (industrijski obrat Palome) in območju Sladkega Vrha (industrijski obrat in naselje). Občina ima pri Sladkem Vrhu ca. 0,5 km visoko vodnih nasipov. Kot zanimivost naj dodam, da je Mura v tem kraju leta 1980 podrla pregrado hidroelektrarne Sladki Vrh.

				Fotografija 9: Mura Sladki vrh / 22.8.2005, ob 15 uri

Fotografija 9: Mura Sladki vrh / 22.8.2005, ob 15 uri

Do HQ 10 Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati naselja in industrijske obrate.

				Fotografija 10: Mura pri Tratah – most / h-max= 500 cm, ob 16 uri

Fotografija 10: Mura pri Tratah – most / h-max= 500 cm, ob 16 uri

Ob 13.00 uri, (22. 8. 2005), je zajela ¨špica¨ visoko vodnega vala Občino Šentilj pri Ceršaku in je nato potrebovala do Trat (Cmureka) ca. 3 ure, kjer je dosegla maksimum ob 16h z višino 500 cm (most). V tej občini je bilo najbolj kritično na območju Sladkega Vrha, kjer je Mura poškodovala Brod in grozila naselju Sladki Vrh. Večjih problemov ni bilo, saj je visoka voda dosegla ca. HQ 10. Edina intervencija na tem območju je bila na varovalnem nasipu pri Sladkem Vrhu. V intervenciji je sodelovalo 10 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 0,5 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Šentilj pred poplavami na Muri je ca. HQ 30.

Občina Gornja Radgona

Radgonska občina leži na desnem bregu reke. Pokriva ca. 22,0 km rečnega toka. V tem delu Mura teče ob robu Apaškega polja (nižina), vendar je zaradi poglobitev struge ogroženost Apaškega polja nekoliko manjša. Občina ima pri Muri ca. 2,0 km nasipov. Do HQ 10 Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

				Fotografija 11: Mura Gornja Radgona / 22.8.2005, ob 17 uri

Fotografija 11: Mura Gornja Radgona / 22.8.2005, ob 17 uri

Radgonsko občino je Mura z maksimum najprej zajela pri vhodu v Apaško dolino (Cmurek) ob 16h. V Gornjo Radgono je prispela v večernih urah, kjer je dosegla maksimum ob 18.00 uri (22. 8. 2005) z višin 480 cm in pretokom 1275 m3/s (vodomerna postaja Gor. Radgona). V tej občini je predvsem ogroženih šest območji: Mlinski kanal (Cmurek), Segovci, Lutverci, Podgrad, mesta Gornja Radgona in Mele. Zelo velikih problemov ni bilo, saj je visoka voda dosegla ca. HQ 15 - HQ 20. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. Poplava je v tej občini ogrožala naslednje lokacije: stanovanjske objekte v Segovcih, objekte ribiške družine v Lisjakovi strugi, stanovanjske objekte v Meleh, zraven tega v Lutvercih ni delovala povratna zapornica. V tej vasi je prišlo tudi do precejanja visoko vodnega nasipa. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, višina).

				Fotografija 12: Mura Gornja Radgona / h-max= 480 cm, ob 18 uri

Fotografija 12: Mura Gornja Radgona / h-max= 480 cm, ob 18 uri

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ odpravili omenjene težave. V intervenciji je sodelovalo 170 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini 17 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Gornja Radgona pred poplavami na Muri je ca. HQ 30.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 2. Mar 2019 at 15:20

420 ogledov

Javna izjava ob podajanju javnega sporočila 100 kvazi znanstvenikov
V preteklem letu smo organizirali strokovni posvet v Murski Soboti z namenom koriščenja vodotoka Mure za omogočanje namakanja in tudi oskrbo s pitno vodo. Na naši spletni strani »rekamura.si » so predstavljena vsa izvedena predavanja, tudi podatek, da je Mura krajša po slovenski dolžini za 7 km zaradi melioracijskih del. Istočasno razpolagamo tudi z informacijo, da je na avstrijski strani na vodotoku Mure zgrajenih 35 objektov ( HE ). Na spletni strani je tudi predavanje o podnebnih spremembah katere prihajajo v Prekmursko regijo. In sedaj »Kvazi« znanstveniki vztrajajo na ohranjanju biotopa Mure v takšnem stanju, kakršen je danes. Torej vztrajajo na spremembi reke Mura v hudournik Mura z vsemi posledicami, kakršne prinašajo takšne spremembe. Znanstveniki so spregledali, da niso nič naredili ob gradnji elektrarniških objektih na svojem delu Mure, želijo pa preprečevati tovrstno gradnjo v Sloveniji. Državam, katere no bodo proizvedle dovolj energije iz OVE se bliža plačevanje »zelene takse«, katera bo obremenjevala državni proračun. Avstrijci proizvedejo dovolj OVE energije in čakajo na napake južne sosede, da jim bo naložena takšna kazen !! Papirni tiger v obliki 100 znanstvenikov grozi brez utemeljenih strokovnih podlag in je takšen zapis videti samo, kot bevskanje brez kakršnekoli podlage.   Božo Dukić ZENS   PS Še enkrat predlagamo ogled spletne strani »rekamura.si«  

Thu, 10. Jan 2019 at 14:55

465 ogledov

Kmečki glas: Mura - vez pomurske prihodnosti
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green (AAG), mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave, sta v Murski Soboti pripravila strokovni posvet o možnostih izrabe vode iz reke Mure za namakanje na eni in vodo - oskrbo na drugi strani. Okoljevarstveni aktivisti, ki ne prihajajo samo iz domače pokrajine in so združeni v Zvezo društev Moja Mura, so strokovno srečanje razumeli kot še en korak za poskus izkoriščanja vodotoka Mure v energetske namene, čeprav predavatelji tega niti z eno samo besedo niso omenili niti v referatih niti v razpravah. Kulturam na poljedelskih površinah v prekmurski ravnici, tudi v neposredni bližini reke Mure, iz leta v leto vse bolj očitno primanjkuje vode zaradi vročinskih valov in pomanjkanja padavin. Reka pa se je zaradi številnih melioracijskih posegov spremenila v hudourniško, zaradi česar se nezadržno znižuje njena gladina kot tudi podtalnica sama. To sta na posvetu ponovila mag. Katja Damij in Božo Dukić, predstavnica ZENS in tajnik. DEJSTVA V oceni podnebnih sprememb v Sloveniji do konca tega stoletja je Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje zbranim predstavil optimistični, zmerno optimistični in pesimistični scenarij. Do konca stoletja naj bi se temperatura pri nas dvignila od 1 do 6 °C, kar zadeva padavin, pa naj bi se na letni ravni povečale od 20 pa vse do 60 %, vendar bodo neenakomerno razporejene (največ jih bo jeseni in pozimi), enako bo z njihovo intenzivnostjo. Najbolj na udaru naj bi bila vzhodna Slovenija. V geomorfoloških spremembah toka reke Mure kot posledice človeških posegov (prvi so se začeli že v času Avstro-Ogrske, torej v drugi polovici 19. stoletja) paje Aljaž Lesjak (Geofoto Slovenska Bistrica) povedal, da je bil nekoč zelo razvejan vodotok Mure širok tudi do 1,2 kilometra, z regulacijami v eno strugo pa je danes vsega od 60 do 80 metrov. Zaradi tega se je na slovenskih tleh skrajšala tudi skupna dolžina Mure s 70 na 61 kilometrov! Ker je po zadnjih posegih struga reke Mure dobila podobo ravnega kanala, se zaradi globinske erozije vse bolj poglablja oziroma niža nivo gladine vode. Od leta 1974 do danes naj bi se rečno dno poglobilo za kar 60 cm.Da nov, enotni sistem oskrbe s pitno vodo prinaša lažje obvladovanje tveganj,varnejšo oskrbo in manjše omejitve v prostoru, zaledje vodovarstvenih območij(VVO) pa bo lažje nadzorovano, pa je povedal Timotej Pepelnik (Geološki zavodLjubljana) v prispevku o gradnji t. i. pomurskega vodovoda, ki zajema vseh27 pomurskih občin in vključuje 52 vodnih virov. DVIG PODTALNICE IN ZAPOLNITEV MURINIH MEANDROVDanijel Magajna iz Solkana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike, na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke, pravi, da odkar je Mura v Avstriji z jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn), se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka prej nosila k nam. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja.Pri vsakem povečanju pretokov se iz dna in bregov trgajo vedno drobnejši deli prodnih nanosov. Tudi nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne kapilare) vse bolj strmi. Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je manj vode, zato je nujen dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre, česar brez sonaravno grajenih jezov ne bo. NAMAKANJE IZ NAMENSKEGA KANALA Eno od zelo realnih rešitev, da pomurska polja ne bodo več žejna, je podal Uroš Jarc (HSE Invest Maribor). Predstavil je zanimivo 53,77 kilometra dolgo namakalno strugo Mura–Mokoš– Dobel–Črnec–Ledava–Krka–Mura. V večini gre za že obstoječe struge, ki jih bo treba samo povezati in poglobiti. Voda iz namakalne struge s pretokom 7 m3 na sekundo bi omogočila kar 7000 hektarjev namakalnih površin. Namakalni kanal naj bi z vodo iz Mure»polnili« pri Petanjcih, končal pa naj bi se na mestu, kjer se Krka v lendavskemkotu izliva v Muro. Dno korita namakalne struge bi bilo široko 2 metra in prav toliko globoko. A brez povečanja pretočnosti profilov ne bo šlo. Za povezavo obstoječih vodotokov in izdelavo 4,3 km dolgega napajalnega kanala Petanjci–Gradišče, kjer naj bi bilo tudi prvo odvzemno mesto za namakanje, bi bilo treba na novo izkopati 27 km kanalov.Namakalni kanal naj bi bil razdeljen v sedem različno dolgih odsekov: najkrajšimed krajema Gradišče in Murski Črnci naj bi meril vsega 1,19 km, najdaljši Črnec pa kar 19,38 km. KMETIJSTVA BREZ NAMAKANJA NE BO! Miran Torič s KGZ Murska Sobota je med možnostmi, od kod vzeti vodo za namakanje v kmetijstvu, prišel do zaključka, da je najprimernejša voda iz Mure, katere je tudi v zadostnih količinah. Zaradi nizke podtalnice in neprimernih voda iz pomurskih akumulacijskih jezer (Hodoš, Ledavsko, Bukovniško, Negovsko, Blaguško in Gajševsko jezero), ki so zamuljena, s premajhnim volumnom in preveč oddaljena od kmetijskih zemljišč, je voda iz Mure, ki ima snežni rečni režim, edina sprejemljiva. A z namakanjem je mogoče doseči dobre rezultate samo ob upoštevanju in izvajanju vse razpoložljive agrotehnike. Z nepravilno izbiro termina in načina na makanja namreč na poljedelskih kulturah lahko naredimo tudi škodo. Ovira za te sisteme so tudi večletni postopki za ureditev potrebne dokumentacije. Branko Virag iz Panvite pozdravlja idejo o vodi, ki bi iz reke Mure prek namakalnih kanalov prispela med suha prekmurska polja. Poudaril je še, da so v Panviti za urejanje dokumentacije za lastna namakalna sistema na 830 hektarjih porabili osem let. A namakanja brez vodnega vira ni in edina, ki to lahko to v velikem obsegu omogoči, je reka Mura. Branko Virag: »Če bomo v naslednjih 50 letih na pomurskih poljih še želeli pridelovati hrano, bomo morali zaradi dviga temperatur in pomanjkanja padavin v času glavne vegetacije namakati. V nasprotnem bomo vse bolj odvisni od hrane iz tujine. Te pa si ne želimo, saj ne vemo, pod kakšnimi pogoji je pridelana.« POMISLEKI ALI ŠE KAJ VEČ? V razpravi so bili s strani članov Moja Mura izraženi številni pomisleki na račun(ne)dotakljivosti reke Mure. Na vprašanje Sonje Kolbl s Cvena, ki se med drugim ukvarja tudi s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo, ali je mogoče namakalni sistem zgraditi brez hidroelektrarn, je bilo nedvoumno rečeno, da vsekakor. Torej hidroelektrarne niso pogoj za izgradnjo namakalne struge. Milan Rus s Krapja je imel v zvezi s smiselnostjo namakanja v segmentu siromašenja (spiranja) tanke rodovitne plasti in s tem prodiranja pesticidov in drugih zdravju škodljivih elementov v podtalnico veliko pomislekov. Prepričan namreč je, da bo svet ob Muri dolgoročno na preizkušnji pri zagotavljanju zdrave pitne vode.Zvonko Križanič iz Hrastja – Mote pa je prepričan, da bi z zgrajenimi pragoviali z velikimi skalami v rečni strugi upočasnili tok Mure ter sprožili razlivanjevode po njenih suhih rokavih. S spreminjanjem Mure kot kanala v razvejano reko bi odločilno prispevali k dvigu podtalnice, preprečili pa bi tudi njeno poglabljanje oziroma odnašanje proda na Hrvaško.Božo Dukić je dodal, da sta energetska in prehranska neodvisnost med sabo povezani ter da slovenska javnost ne more razumeti, da imajo kmetje ob vodnati Muri sušo.

Sun, 9. Dec 2018 at 20:42

859 ogledov

Mnenje prof. dr. Peter Novaka o reki Muri. Tujci se vpletajo v naše energetske že od jedrske elektrarne naprej!
Spoštovani, Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje.  Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov. Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA. Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim podnebnim in drugim naravnim spremembam (management and improvement of natural resources). Da se tujci vpletajo v naše energetske zadeve je jasno že od jedrske elektrarne naprej. Ko je pokojni koroški glavar Haider zahteval ustavitev naše JE na sestanku v Železni Kapli, sem mu rekel le en stavek: ko boste dosegli zaprtje JE v Švici, ki neposredno ogrožajo prebivalstvo Vorarlberga, bomo mi v naslednji uri ustavili tudi našo. Zadeva je šla tedaj takoj z dnevnega reda. Podobno je sedaj. Ko pridejo kolegi ekologi iz Avstrije ohranjat našo naravo, jih je potrebno opozoriti na enakovrednost kakovosti narave. Ko bodo oni porušili svojih nekaj deset HE na Muri, tudi mi ne bomo gradili nobene. Do tedaj, pa naj ostanejo doma in pustijo, da mi urejamo stvari doma v skladu z našimi potrebami in koristmi vsega prebivalstva. Predolgo se ukvarjam z gospodarjenjem in varovanjem okolja, da ne bi znal ločiti plev od semena. Mislim, da tudi g. Plut nima prav, ko v današnjem Delu piše o okolju in nudi svoje poglede glede na MURO, Šoštanj, vetrnice, itd. V Sloveniji potrebujemo resno razpravo o prehodu v nov eksergetski sistem na osnovi OVE. Ko bomo dali vse karte na mizo in bo vsak lahko pokazal, kaj je dolgoročno za Slovenijo najboljša rešitev (če izvzamem odhod Slovencev iz tega ozemlja, da bi ga ohranili neokrnjenega - ne vem za koga) in, ko bomo imeli na mizi tudi letne stroške za tak prehod, potem bo odločitev lahka. Po mojih izračunih potrebujemo za nadomestitev eksergije (koristne energije), ki jo potrebujemo samo za gretje in hlajenje stavb, cca 400 mio€/leto skozi 30 let, da dosežemo 85% zmanjšanje izpustov. Ker so letne subvencije fosilnim gorivom trenutno v Sloveniji okoli 132 mio€ in, ker ima podnebni sklad tudi okoli 100 mio pričakovanega prihodka, nam torej manjka samo še 170 mio €/leto za reševanje široke rabe (in pri tem nisem štel stroškov za obnovo stavb, nakup TČ, novih kotlov na biomaso, ne prometa , ne industrije. Toliko, da ne bi govorili na pamet. Prehod na OVE pomeni celovito preobrazbo družbe in družbenih odnosov. O tem govore številni znanstveniki po svetu že nekaj let. In še nekaj. Predsednik Pahor je v Katovicah obljubil, da bo Slovenija zmanjšala emisije do 2050 za 85%, kar je prav, zanima me le, ali bo in kdaj predlagal tudi potrebne ukrepe in prevzel odgovornost za realizacijo – morda na način, kot pri TEŠ 6?. Lep pozdrav vsem, Prof. Dr. Peter Novak Dolgoletni član Sveta za varstvo okolja RS, bivši podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski okoljski agenciji

Sat, 8. Dec 2018 at 11:32

884 ogledov

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Poplava na Muri, l. 2005 Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Poudarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vodni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo visoki, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidrolog zna izračunati kakšna energija se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Poplava na Muri, l. 2005 Prav rušenje nasipov utegne poplaviti naselja ob nasipih, predvsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepoved izgradnje hidorelektrarn na Muri škodljiva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranili biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in preprečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotovo je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje, kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo preprečujejo. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo katastrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadomesti? vir je komentar v članku: 

Sat, 8. Dec 2018 at 10:29

1002 ogledov

Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni. Ob teh razmerah bo prišlo do poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku, reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge. Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokovnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga, ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnost, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. Poplava na reki Muri l .2005 To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zato se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajeza porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nekaterih mestih presegajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvljate, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tisoč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob poplavah pa si lahko predstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale. Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani biotop znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni.  Protestniki na posvetu v Murski Soboti, dne 04.12. 2018 vir je komentar v objavi:

Fri, 7. Dec 2018 at 11:31

812 ogledov

Reka Mura: Dvig podtalnice in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO! Brez sonaravno grajenih jezov tudi ne bo šlo!
Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri. Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke. Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi. V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Kako rešiti problem? Niti najmanj je to pametno narediti z že dolgo načrtovanimi večjimi jezovi za nenasitno ekonomsko donosno vodno izrabo. Ampak brez povsem skrbno načrtovanih nizkih mnogo številčnejših SONARAVNO grajenih jezov seveda tudi ne bo šlo. Dvig podtalnice na sosednjih zemljiščih in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO ! Tudi brez skrbno pripravljene energetske izrabe vodne energije, takrat, ko je vode dovolj, ne bo šlo. Resno vam pravim: To kar načrtujete je zelo resen pristop ! Želim vam veliko uspehov in pomoči resnično dobrih slovenskih strokovnjakov iz vseh področij. Izmed njih napravite dobro selekcijo in pridobite čimveč domačih razumnih ljudi, ki ne bodo strokovnjaki samo po izobrazbi, ampak tudi po praksi in po prisrčnosti odnosov do preprostih domačih ljudi ter do avtohtonih rastlin in živali! A potreben je strpen dogovor med domačimi vodarji, domačimi kmeti, domačimi razumnimi varuhi narave in domačimi načrtovalci, graditelji in upravljalci bodočih malih elektrarn ! Potrebno je, da se vsi našteti domačini združijo v NARAVOVARSTVENO, EKOLOŠKO-KMETIJSKO IN ENERGIJSKO SAMO-OSKRBNO ZADRUGO ali nekaj še boljšega temu podobnega! Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.
Teme
Poplava na muri 2005 Reka Mura Mura poplava Simon Balažic

Zadnji komentarji

APMMB2

2018-12-08 08:33:33


Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije regiuliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku , reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokvnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga., ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnos, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zaot se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajezba porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nakaterih mestih presgajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvlajte, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tioč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob polavah pa si lahkop redstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale.Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani bitob znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Poplava na reki Muri avgusta 2005 - 4.2 AKTIVNI DEL (rdeče območje)