Danijel Magajne: Zakaj se niža dno reke Mure
Vesel sem, da se domačini ob Muri organizirajo za povišanje nivoja podtalnice na svoji zemlji. Tudi meni ni vseeno, kako se »sušna obdobja« hitro širijo vedno dlje od Mure na obe strani.
Mura - danes in jutri

Četrtek, 6. december 2018 ob 16:01

Odpri galerijo

Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.

Poglabljanje dna in s tem tudi gladine vodotokov povzroča, da so ravninski predeli ob vodotokih zaradi suše bolj ogroženi tudi zato, ker se v teh tleh poleg samega nižanja nivoja podtalnice (in tudi s tem nižanjem) intenzivno še dodatno znižuje tudi vsebnost najfinejših delcev.


Vesel sem, da se domačini ob Muri organizirajo za povišanje nivoja podtalnice na svoji zemlji. Tudi meni ni vseeno, kako se »sušna obdobja« hitro širijo vedno dlje od Mure na obe strani.

Doslej je bilo veliko zamujenega tudi zato, ker smo nekdanje skrbno gospodarjenje z vodami zakonsko spremenili v »upravljanje« z njimi!

Ker sem bil med drugim nekaj let v Novi Gorici zaposlen tudi v nekdanjem vodno gospodarskem podjetju VGP Soča in ker sem bil nekaj časa tudi član našega regijskega štaba za zaščito in reševanje in naše Goriške območne interesne vodne skupnosti, se kot gradbeni inženir sicer konstrukcijske smeri poleg na statiko dokaj dobro razumem tudi na vodarstvo, kjer sem še posebej dobro seznanjen z erozijskimi procesi in v zvezi s tem še posebej z najrazličnejšimi pojavi premikanja gramoza po strugah rek. Mogoče se veliko bolje spoznam na najrazličnejše gruščnate tokove, ki nastanejo večinoma iz močno razmočene zemljine, s katero so plazovi kdaj zajezili katerega ali istočasno več vodotokov v goratih oz. hribovitih predelih Posočja.

Vsi ti pojavi so se in se še zmeraj najintenzivneje dogajajo tudi visoko v povirju Mure. In tudi v njeni strugi povzročijo, da se pri naraslih vodah po njej pretakajo večje ali manjše količine gramoza.

Ta gramoz je lahko prišel zelo daleč po vodotoku direktno iz omenjenih gruščnatih tokov. Še veliko več proda pa se po strugah prenaša pri kasnejših naraslih vodostajih, ko ga voda na zgornjih delih vodotoka odtrga iz prejšnjih nanosov v strugah in ga vedno bolj drobnega odlaga v njenih spodnjih delih.

Pri večjih nanosih se dogaja, da si mora voda še dolgo po končanih velikih povodnjih v debelih slojih novih nanosov proda vrezati povsem nove struge z za Muro v njenem spodnjem toku še posebno značilnim meandriranjem. Tako so se nekoč tudi vzdolž Mure med Prekmurjem in Slovenskimi goricami pojavljali številni mrtvi meandri, ko se je njena struga premikala od enega do drugega brega.

Odkar je Mura v Avstriji energetsko vedno bolj izkoriščena, pa se v njenih številnih jezovih kopiči vedno več gramoza, ki bi po naravni strugi sicer še vedno potoval skozi Slovenijo v Dravo, Donavo in po njej še naprej do Črnega morja prav tako, kot nekoč.

Danes Mura ne spreminja več lege svojega toka tako, kot nekoč, spreminja pa svoje sedaj vedno bolj stalno korito. Pri vsakem povečanju pretokov, ki niso več tako izraziti in pogosti, kot nekoč, se iz njenega dna in bregov »trgajo« vedno drobnejši deli starih prodnih nanosov in voda jih veliko manj intenzivno in manj opazno, kot nekoč, nosi proti Hrvaški.

Ravno tako, kot voda Mure direktno iz struge prenašajo vedno bolj drobne delce v Muro tudi vsi njeni pritoki in, kar je bolj skrito, a zelo pomembno, tudi skriti kanalčki podtalnice. Nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne »kapilare«) vedno bolj strmi.

Ko smo pred kakimi 10 leti z ekipo strokovnjakov iz inštituta IRMA ocenjeval poškodbe ca 500 let stare cerkve v Veržeju, nismo mogli verjeti, kako, da so njeni zidovi šele sedaj (kar naenkrat) začeli pokati.

Ko so nam domačini rekli, da se je dno Mure v zadnjih 10 letih poglobilo za en meter, nam je bilo takoj jasno, da so se sčasoma poglobili tudi tokovi podtalnice, ki so počasi začeli teči tudi pod globokimi temelji in izpod njih ponekod (na nekaterih koncih cerkve) veliko bolj kot drugod odnašali najfinejše delce zemljine. Prišlo je do neenakomernega posedanja (več tam, kjer so bili tokovi podtalnice globlji in intenzivnejši) in posledično do pokanja zidov cerkve, ki so bili prej tudi brez armiranih temeljev stoletja dovolj trdni, da niso pokali.

Podobno se s podtalnico sedaj dogaja povsod vedno dlje od Mure. Kakšna je kvaliteta rodne zemlje brez najfinejših delcev pa vedo agronomi bolje od mene.


Solkan, 4.12.2018

Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 9. Dec 2018 at 20:42

189 ogledov

Mnenje prof. dr. Peter Novaka o reki Muri. Tujci se vpletajo v naše energetske že od jedrske elektrarne naprej!
Spoštovani, Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje.  Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov. Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA. Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim podnebnim in drugim naravnim spremembam (management and improvement of natural resources). Da se tujci vpletajo v naše energetske zadeve je jasno že od jedrske elektrarne naprej. Ko je pokojni koroški glavar Haider zahteval ustavitev naše JE na sestanku v Železni Kapli, sem mu rekel le en stavek: ko boste dosegli zaprtje JE v Švici, ki neposredno ogrožajo prebivalstvo Vorarlberga, bomo mi v naslednji uri ustavili tudi našo. Zadeva je šla tedaj takoj z dnevnega reda. Podobno je sedaj. Ko pridejo kolegi ekologi iz Avstrije ohranjat našo naravo, jih je potrebno opozoriti na enakovrednost kakovosti narave. Ko bodo oni porušili svojih nekaj deset HE na Muri, tudi mi ne bomo gradili nobene. Do tedaj, pa naj ostanejo doma in pustijo, da mi urejamo stvari doma v skladu z našimi potrebami in koristmi vsega prebivalstva. Predolgo se ukvarjam z gospodarjenjem in varovanjem okolja, da ne bi znal ločiti plev od semena. Mislim, da tudi g. Plut nima prav, ko v današnjem Delu piše o okolju in nudi svoje poglede glede na MURO, Šoštanj, vetrnice, itd. V Sloveniji potrebujemo resno razpravo o prehodu v nov eksergetski sistem na osnovi OVE. Ko bomo dali vse karte na mizo in bo vsak lahko pokazal, kaj je dolgoročno za Slovenijo najboljša rešitev (če izvzamem odhod Slovencev iz tega ozemlja, da bi ga ohranili neokrnjenega - ne vem za koga) in, ko bomo imeli na mizi tudi letne stroške za tak prehod, potem bo odločitev lahka. Po mojih izračunih potrebujemo za nadomestitev eksergije (koristne energije), ki jo potrebujemo samo za gretje in hlajenje stavb, cca 400 mio€/leto skozi 30 let, da dosežemo 85% zmanjšanje izpustov. Ker so letne subvencije fosilnim gorivom trenutno v Sloveniji okoli 132 mio€ in, ker ima podnebni sklad tudi okoli 100 mio pričakovanega prihodka, nam torej manjka samo še 170 mio €/leto za reševanje široke rabe (in pri tem nisem štel stroškov za obnovo stavb, nakup TČ, novih kotlov na biomaso, ne prometa , ne industrije. Toliko, da ne bi govorili na pamet. Prehod na OVE pomeni celovito preobrazbo družbe in družbenih odnosov. O tem govore številni znanstveniki po svetu že nekaj let. In še nekaj. Predsednik Pahor je v Katovicah obljubil, da bo Slovenija zmanjšala emisije do 2050 za 85%, kar je prav, zanima me le, ali bo in kdaj predlagal tudi potrebne ukrepe in prevzel odgovornost za realizacijo – morda na način, kot pri TEŠ 6?. Lep pozdrav vsem, Prof. Dr. Peter Novak Dolgoletni član Sveta za varstvo okolja RS, bivši podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski okoljski agenciji

Sat, 8. Dec 2018 at 11:32

151 ogledov

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Poplava na Muri, l. 2005 Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Poudarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vodni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo visoki, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidrolog zna izračunati kakšna energija se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Poplava na Muri, l. 2005 Prav rušenje nasipov utegne poplaviti naselja ob nasipih, predvsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepoved izgradnje hidorelektrarn na Muri škodljiva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranili biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in preprečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotovo je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje, kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo preprečujejo. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo katastrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadomesti? vir je komentar v članku: 

Sat, 8. Dec 2018 at 10:29

209 ogledov

Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni. Ob teh razmerah bo prišlo do poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku, reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge. Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokovnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga, ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnost, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. Poplava na reki Muri l .2005 To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zato se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajeza porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nekaterih mestih presegajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvljate, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tisoč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob poplavah pa si lahko predstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale. Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani biotop znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni.  Protestniki na posvetu v Murski Soboti, dne 04.12. 2018 vir je komentar v objavi:

Fri, 7. Dec 2018 at 11:31

221 ogledov

Reka Mura: Dvig podtalnice in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO! Brez sonaravno grajenih jezov tudi ne bo šlo!
Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri. Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke. Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi. V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Kako rešiti problem? Niti najmanj je to pametno narediti z že dolgo načrtovanimi večjimi jezovi za nenasitno ekonomsko donosno vodno izrabo. Ampak brez povsem skrbno načrtovanih nizkih mnogo številčnejših SONARAVNO grajenih jezov seveda tudi ne bo šlo. Dvig podtalnice na sosednjih zemljiščih in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO ! Tudi brez skrbno pripravljene energetske izrabe vodne energije, takrat, ko je vode dovolj, ne bo šlo. Resno vam pravim: To kar načrtujete je zelo resen pristop ! Želim vam veliko uspehov in pomoči resnično dobrih slovenskih strokovnjakov iz vseh področij. Izmed njih napravite dobro selekcijo in pridobite čimveč domačih razumnih ljudi, ki ne bodo strokovnjaki samo po izobrazbi, ampak tudi po praksi in po prisrčnosti odnosov do preprostih domačih ljudi ter do avtohtonih rastlin in živali! A potreben je strpen dogovor med domačimi vodarji, domačimi kmeti, domačimi razumnimi varuhi narave in domačimi načrtovalci, graditelji in upravljalci bodočih malih elektrarn ! Potrebno je, da se vsi našteti domačini združijo v NARAVOVARSTVENO, EKOLOŠKO-KMETIJSKO IN ENERGIJSKO SAMO-OSKRBNO ZADRUGO ali nekaj še boljšega temu podobnega! Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.

Thu, 6. Dec 2018 at 16:01

178 ogledov

Danijel Magajne: Zakaj se niža dno reke Mure
Poglabljanje dna in s tem tudi gladine vodotokov povzroča, da so ravninski predeli ob vodotokih zaradi suše bolj ogroženi tudi zato, ker se v teh tleh poleg samega nižanja nivoja podtalnice (in tudi s tem nižanjem) intenzivno še dodatno znižuje tudi vsebnost najfinejših delcev. Vesel sem, da se domačini ob Muri organizirajo za povišanje nivoja podtalnice na svoji zemlji. Tudi meni ni vseeno, kako se »sušna obdobja« hitro širijo vedno dlje od Mure na obe strani. Doslej je bilo veliko zamujenega tudi zato, ker smo nekdanje skrbno gospodarjenje z vodami zakonsko spremenili v »upravljanje« z njimi! Ker sem bil med drugim nekaj let v Novi Gorici zaposlen tudi v nekdanjem vodno gospodarskem podjetju VGP Soča in ker sem bil nekaj časa tudi član našega regijskega štaba za zaščito in reševanje in naše Goriške območne interesne vodne skupnosti, se kot gradbeni inženir sicer konstrukcijske smeri poleg na statiko dokaj dobro razumem tudi na vodarstvo, kjer sem še posebej dobro seznanjen z erozijskimi procesi in v zvezi s tem še posebej z najrazličnejšimi pojavi premikanja gramoza po strugah rek. Mogoče se veliko bolje spoznam na najrazličnejše gruščnate tokove, ki nastanejo večinoma iz močno razmočene zemljine, s katero so plazovi kdaj zajezili katerega ali istočasno več vodotokov v goratih oz. hribovitih predelih Posočja. Vsi ti pojavi so se in se še zmeraj najintenzivneje dogajajo tudi visoko v povirju Mure. In tudi v njeni strugi povzročijo, da se pri naraslih vodah po njej pretakajo večje ali manjše količine gramoza. Ta gramoz je lahko prišel zelo daleč po vodotoku direktno iz omenjenih gruščnatih tokov. Še veliko več proda pa se po strugah prenaša pri kasnejših naraslih vodostajih, ko ga voda na zgornjih delih vodotoka odtrga iz prejšnjih nanosov v strugah in ga vedno bolj drobnega odlaga v njenih spodnjih delih. Pri večjih nanosih se dogaja, da si mora voda še dolgo po končanih velikih povodnjih v debelih slojih novih nanosov proda vrezati povsem nove struge z za Muro v njenem spodnjem toku še posebno značilnim meandriranjem. Tako so se nekoč tudi vzdolž Mure med Prekmurjem in Slovenskimi goricami pojavljali številni mrtvi meandri, ko se je njena struga premikala od enega do drugega brega. Odkar je Mura v Avstriji energetsko vedno bolj izkoriščena, pa se v njenih številnih jezovih kopiči vedno več gramoza, ki bi po naravni strugi sicer še vedno potoval skozi Slovenijo v Dravo, Donavo in po njej še naprej do Črnega morja prav tako, kot nekoč. Danes Mura ne spreminja več lege svojega toka tako, kot nekoč, spreminja pa svoje sedaj vedno bolj stalno korito. Pri vsakem povečanju pretokov, ki niso več tako izraziti in pogosti, kot nekoč, se iz njenega dna in bregov »trgajo« vedno drobnejši deli starih prodnih nanosov in voda jih veliko manj intenzivno in manj opazno, kot nekoč, nosi proti Hrvaški. Ravno tako, kot voda Mure direktno iz struge prenašajo vedno bolj drobne delce v Muro tudi vsi njeni pritoki in, kar je bolj skrito, a zelo pomembno, tudi skriti kanalčki podtalnice. Nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne »kapilare«) vedno bolj strmi. Ko smo pred kakimi 10 leti z ekipo strokovnjakov iz inštituta IRMA ocenjeval poškodbe ca 500 let stare cerkve v Veržeju, nismo mogli verjeti, kako, da so njeni zidovi šele sedaj (kar naenkrat) začeli pokati. Ko so nam domačini rekli, da se je dno Mure v zadnjih 10 letih poglobilo za en meter, nam je bilo takoj jasno, da so se sčasoma poglobili tudi tokovi podtalnice, ki so počasi začeli teči tudi pod globokimi temelji in izpod njih ponekod (na nekaterih koncih cerkve) veliko bolj kot drugod odnašali najfinejše delce zemljine. Prišlo je do neenakomernega posedanja (več tam, kjer so bili tokovi podtalnice globlji in intenzivnejši) in posledično do pokanja zidov cerkve, ki so bili prej tudi brez armiranih temeljev stoletja dovolj trdni, da niso pokali. Podobno se s podtalnico sedaj dogaja povsod vedno dlje od Mure. Kakšna je kvaliteta rodne zemlje brez najfinejših delcev pa vedo agronomi bolje od mene. Solkan, 4.12.2018 Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.

Wed, 5. Dec 2018 at 20:40

406 ogledov

Dr. Jože Duhovnik: Avstrija je ukradla reko Muro z energetskim potencialom, da Slovenija ostaja pripravljena puščava!
Spoštovani g. Božo Dukič, povsem poznano je, da je Avstrija ukradla reko Muro z energetskim potencialom, da Slovenija ostaja pripravljena puščava, saj se z 0,75 m poglobljeno Muro pojavlja nižji vodostaj podtalnice. Prav ti "naravovarstveniki" so krivi za pesticide v pitni vodi. Nepoznavanje vode in njenih karakteristik, sistematično zagotavlja skrivanje pred problemom. To pa je čiščenja pitne vode. Zadnji "vrhunski" dosežki pomanjkljivega znanja so, da neprimerno vodo mešajo z manj primerno in sledijo regulativam o kvalitete vode, ki pa niso določena v trajnostnih okvirih. Trdim, da so na slikah gospe in gospodje krivi za siromašenje življenja v Pomurju, tako glede vode, kot pogojev za gospodarjenje z vodo.   Voda iz Mure bi morala v slovenskem delu zaokrožiti z vsaj 6 do 14 dnevno zamudo, to pa lahko dosežemo z urejenim namakalnim sistemom. Za zdravje prekmurcev pa je potrebno zgraditi čistilne naprave za pitno vodo. Dolvodno se Mura prav tako izkorišča za energetske potrebe, pa to sploh ni problem Mure. Problem Mure je zadrževanje vode za ravnico, ki ima izjemne pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Zajezitve niso energetski problem, ampak uravnavanje višine reke Mura in zanesljivo vzdrževanje podtalnice.  Dokler ne bo odprte javne razprave in dokler bo, pazite, tuj kapital financiral siromašenje naše krajine, toliko časa bomo sistematično negovali revščino. Gospod Božo Dukič, soorganizator strokovnega posveta o možnosti izrabe vode reke Mure za namakanje in vodooskrbo v prekmurski ravnici Kako je Mura nastala oziroma njeni rokavi? Tako, da se je Mura počasi prelivala iz ene lokacije v drugo in ni brzela kot sedaj s hitrostjo, ki je opazna na vsakem posnetku. Rokavi so se izsušili, mokrišča so se izgubila in zato Prekmurje postaja naravovarstveno širomašnejše. Če se ne bomo poslušali, bosta poplava in suša delala škodo.  Lep pozdrav dr. Jože Duhovnik PS: upam, da ste imeli zanimivo diskusijo. 
Teme
Posvet reka Mura Reka Mura Danijel Magajne

Zadnji komentarji

APMMB2

2018-12-08 08:33:33


Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije regiuliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku , reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokvnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga., ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnos, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zaot se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajezba porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nakaterih mestih presgajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvlajte, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tioč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob polavah pa si lahkop redstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale.Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani bitob znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Danijel Magajne: Zakaj se niža dno reke Mure