Hrvaški del mejne Mure z Madžarsko
Hrvaški del mejne Mure leži pretežno na desnem bregu Mure (Medžimurje), medtem ko levi breg v večini predstavlja Madžarsko (Zalska županija). Hrvati pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka, od vtoka Krke do Drave. Hrvaški del mejne Mure leži pretežno na desnem bregu Mure (Medžimurje), medtem ko levi breg v večini predstavlja Madžarsko (Zalska županija). Hrvati pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka, od vtoka Krke do Drave.
Fotografija 35: Mura pri Goričanu / 23.8.2005, ob 14 uri
Maksimum visoko vodnega vala je prispel do Goričana ob 13.00 uri popoldan (24. 8. 2005) z višino 502 cm na merilni lati vodomerne postaje. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med HQ 25 in HQ 30. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja.
Fotografija 36: Mura pri Kotoribi 23.8.2005
V tem delu teče Mura skozi širok pas inundacijskega območja, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi. Ti nasipi so zgrajeni precej dobro, saj je bila ob poplavi samo ena kritična točka pri Kotoribi, kjer je prihajalo do precejanja. V ostalem delu so pristojne službe pretežno opazovale, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah.
Ocenjena varnost pred poplavami na Muri v tem odseku je ca. HQ 30.
Madžarski del mejne Mure s Hrvaško
Madžarski del mejne Mure leži pretežno na levem bregu Mure (Zalska županija), medtem ko desni breg v večini predstavlja Hrvaško (Medžimurje). Madžari pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka Muro od vtoka Krke (tromeja) do Drave.
Fotografija 37: Mura Letenye 23.8.2005
Maksimum visoko vodnega vala je prispel v Letenye ob 13.00 uri popoldan (24. 8. 2005) z višino 502 cm na merilni lati vodomerne postaje. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med HQ 25 in HQ 30. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja.
Fotografija 38: Mura pri Murakerestur
V tem delu Mura teče skozi širok pas inundacijskega območja, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi. Ti nasipi so zgrajeni precej dobro, saj je bila ob poplavi samo nekaj manjših kritičnih točk, kjer je prihajalo do precejanja. V ostalem delu so pristojne službe pretežno opazovale, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah. V tem delu Mura ob poplavi najbolj ogroža štiri vasi: Muraszemenye, Muraratka, Molnari in Murakeresztur.
Ocenjena varnost pred poplavami na Muri v tem odseku je ca. HQ 30.
- Mura je v svojem spodnjem toku (Ceršak – Legrad), skozi štiri˝obmurske˝ države, zalila ca. 10.000 ha veliko površino (poplavne površine) sestavljeno večinoma iz murskega gozda. Te površine so omejene z visoko vodnimi nasipi skupne dolžine ca. 150 km.
- Mura je najmanj ogrožala Avstrijo, kjer so bile le tri kritične točke.
- Najbolj je ogrožala Slovenijo, kjer je bilo tudi največ ogroženih vasi (33).
- Na Hrvaškem in Madžarskem so ˝obmurske vasi˝ zaradi boljše proti poplavne zaščite bolj varne kot naše v Sloveniji.
- Mura je v spodnjem toku povzročila za ca. 3 mio. EUR škode.
- Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v spodnjem toku Mure.