Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi. Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov. Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalno – kemijska in mikrobiološka preskušanja.
Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja. Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2015 so določila Pravilnika o pitni vodi, upoštevane tudi ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij.
Ustrezno kakovost pitne vode imajo praviloma večja oskrbovalna območja. Zdravstvene težave se pogosteje pojavljajo na oskrbovalnih območjih 50-1000 prebivalcev, kjer je razvidno da je težje zagotavljati neoporečno pitno vodo. Kemijski podatki o vodi so praviloma znani za sisteme nad 500 prebivalcev. Onesnaženja, ki smo jih navajali v primeru stoječe, podtalne ali tekoče vode se izražajo seveda tudi v onesnaženosti pitne vode. Kemijsko je pitna voda v SV Sloveniji najbolj onesnažena s nitrati in pesticidi.
Na območju Prlekije se lokalno prebivalstvo s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnih omrežij. Na nekaterih področjih je vodooskrba slaba. Obstoječe kapacitete vodohranov, pogosto zaradi značilne konfiguracije oskrbovanega območja, niso zadostne za optimalno obratovanje črpališč ter enakomerno oskrbo vseh potrošnikov. Značilnost vodovodnih omrežij je tudi majhna specifična potrošnja vode, kar posledično pomeni visoko ceno pitne vode. Zaradi razgibanega reliefa so izvedbe pogosto zahtevnejše, omrežja daljša, kar posledično ponovno pomeni višje stroške za vodo. Velike razlike med načrpano vodo in porabo kažejo na velike izgube vodooskrbnega sistema. Razporeditev vodohranov in konfiguracija terena ne omogoča enakomerne oskrbe vseh porabnikov. Za nekatera periferna območja so značilni tudi nezadostni tlaki, kar prihaja do izraza še posebej pri izjemnih porabah (požari). Ker je konfiguracija oskrbovanega območja zelo razgibana, je pogosto potrebno vodo do končnega uporabnika večkrat prečrpavati.
Na nekaterih območjih je problematična tudi kvaliteta pitne vode. Z vzpostavitvijo sistema za nadzorovanje izpiranja strupenih snovi lahko preprečimo onesnaževanje podtalnice. Na tem območju je ravno tako potrebno izgraditi in sanirati vodovodno infrastrukturo (Lokalna razvoja strategija LAS Prlekija, 2008).
Glavni vir za javno oskrbo z vodo v Međimurju so podzemne vode. Sistem oskrbe z vodo vključuje dve črpališči: »Nedelišće« in »Prelog«, ki ne ležita na projektnem območju (Izvješće o stanju okoliša Međimurske županije, 2014). Iz opravljenih analiz vode v vodnjakih črpališč »Nedelišće« in »Prelog« je razvidno, da voda ustreza pogojem, definiranim v »Pravilniku o zdravstvenoj ispravnosti vode za piće (NN 47/08)«, torej noben parameter ne presega maksimalne dovoljene koncentracije za pitno vodo (Posavec in Bačani, 2014). Vodovodni sistem je bil do leta 2000 izgrajen v vseh naseljih Međimurske županije, vključenih v projektno območje.
Tabela 3: Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na črpališčih znotraj projektnega območja in skladnost s standardi za podzemno vodo v letu 2013 (povzeto po Mihorko in Gacin, 2014)
Tabela 3: Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na črpališčih znotraj projektnega območja in skladnost s standardi za podzemno vodo v letu 2013 (povzeto po Mihorko in Gacin, 2014)
Na projektnem območju oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo predstavlja zdravstveni in socialni problem saj je območje vododeficitarno. Problematika celovite oskrbe s pitno vodo in varovanja pomurskih vodnih virov je povezana s:
– pomanjkanjem urejenih javnih vodovodnih sistemov v nekaterih pomurskih občinah,
– zagotavljanjem zadostne količine pitne vode,
– zagotavljanjem zahtevane kakovosti vode iz nekaterih virov (predvsem povišani nitrati in pesticidi na Apaškem polju ter delu Prekmurskega polja; sporna mikrobiološka kakovost vode manjših in manj zavarovanih zajetij).
Kljub temu je, glede na predvideno porabo pitne vode za oskrbo prebivalstva (700 l/s) in ocenjenimi količinami vodnih virov, vode na projektnem območju dovolj. Zaradi pomembnosti, zahtevnosti in celovitosti problematike sta bila oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo in varovanje vodnih virov v na projektnem območju uvrščena med prednostne naloge (NUV, 2011).
Skozi monitoring ugotavljamo, da je poglavitno onesnaženje pitne vode v nitratih oz. nitritih ter pesticidih, oboje posledica kmetijske dejavnosti. Poglejmo si vpliv teh onesnaženj za zdravje ljudi.
Nitrati in nitriti so v vodi dobro topni. Nitrati se v vodi reducirajo na nitrite, ki imajo škodljiv učinek na zdravje ljudi. Nitrate zaužijemo skozi vodo direktno ali pa skozi sadje in zelenjavo ki teh negativnih učinkov nitritov ne izničijo.
Najbolj škodljiv učinek nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije. Oksidiran hemoglobin – methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu kar se poslabša še dodatno prisotnost bakterij v pitni vodi in okužbo prebavil Posebej so ogroženi otroci do 6 mesecev starosti in nosečnice s pomanjkanjem nekaterih enicimov. Drugi vplivi na zdravje se samo predvidevajo, vendar zaenkrat niso dokazani ali znani.
Med pesticidi je skozi monitoring zaznana onesnaženost skozi Atrazin, ki se v kmetijstvu uporablja za zatiranje širokolistnih plevelov in je v Sloveniji prepovedan od leta 2003. V podzemni vodi se je atrazin pojavil več let po uporabi. V telesu se presnovi v desetilatrazin in desizopropilatrazin. Atrazin se hitro izloča iz telesa skozi urin vendar je povzročitelj endokrinih motenj kar pomeni da spreminja in moti delovanje hormonov. Pri človeku lahko desetilatrazin zniža težo nekaterih organov in ima škodljiv učinek na funkcijo srca.
